Pegasti badelj kot najbolj obsežno preučeno ter dokumentirano zelišče za zdravljenje jeter

Zagotovo vam je pegasti badelj precej dobro poznana rastlina tudi na videz. Sicer pa je večina med vami seznanjena z njegovimi izjemnimi učinkovinami na zdravljenje bolezni jeter. Velja namreč za najbolj obsežno preučeno in dokumentirano zelišče za zdravljenje jeter. Za zdravilne namene so pegasti badelj uporabljali že v stari Grčijo pa tudi v Rimu.

Stari Grki in Rimljani so tovrstno rastlino uporabljali pri bolezni vranice, pri zbadanju v rebrih, prebavnih motnjah, maščobni okvari jeter, krčnih žilah, toksičnih obolenjih jeter in še bi lahko naštevali.

Similarin vpliva na najhitrejšo regeneracijo celic

Za pegasti badelj je značilno, da vsebuje similarin. Tovrstna sestavina vpliva na najhitrejšo regeneracijo celic. Lahko rečemo, da je torej pegasti badelj ena od najbolj učinkovitih rastlin pri zdravljenju.

V zdravilne namene se uporabljajo sveži ali pa posušeni listi ter semena. Liste se praviloma nabira konec poletja. Nato se jih posuši ter nareže na majhne koščke ali pa zdrobi v prah, da se iz tega pripravi čaj. Semena pegastega badlja se nabirajo v jesenskem času. Te se posuši ter uporabi v obliki praška, suhih izvlečkov ali pa v obliki tinkture. Za zdravilne namene se najbolj priporočajo pripravki iz zrelih plodov, še zlasti visoko koncentrirani suhi izvlečki.

Kaj vsebujejo semena pegastega badlja

V semenih pegastega badlja je vključen silimarin, prav tako tudi mešanica sredstev, ki odlično varuje jetra. Učinkovina silimarin ni topna v vodi, kar pomeni, da uživanje čaja v času poškodbe jeter ni učinkovito.

V listih tovrstne rastline pa so prisotni flavonoidi. To so antioksidanti, ki zelo koristijo našemu ožilju.

Kje je pegasti badelj najbolj razširjen

Znano je, da je bilo v povezavi s pegastim badljem narejenih že več kot 300 raziskav. Te potrjujejo zdravilnost tovrstnega zelišča, še posebej pri zdravljenju bolezni jeter. Rastlina je razširjena v mnogih predelih Evrope, prav tako jo lahko najdemo tudi ponekod v Aziji.

Zelišče ima bleščeče ter nazobčane liste, ki so obrobljeni z bodicami. Slednje imajo mlečne bele žile, ki naj bi po neki legendi nastale zaradi mleka, ki je kapljalo iz prsi Device Marije.